“Lepo vedenje ni cilj dobre vzgoje,

ampak posledica dobre vzgoje.

Dobra vzgoja je dober odnos.”

Alenka O.

Sočutna vzgoja

Kaj je to, kar vzgaja

Kaj je dobra vzgoja?

  • Naš pogled na vzgojo in s tem naš pristop je verodostojen odsev naših prepričanj, kdo je za nas otrok, kako ga vidimo in kaj mislimo, da potrebuje, da odraste v odgovorno, srečno in ljubečo osebo.
  • Dobra vzgoja je, da si prizadevamo videti otroka takega kot je in razumeti, kaj od nas staršev potrebuje.
  • Dobra vzgoja je, da se zavedamo, da sta naš odnos do otroka in naš zgled tista, ki vzgajata.

Zato danes v strokovnih krogih obstajata dve (nasprotujoči) si Šoli dobre vzgoje:

Prva je ta, ki vas uči otroka “vzgojiti” v dobrega …
in druga je ta, ki vas uči “biti dober”, da boste lahko dobro vzgojili otroka.

Ta druga smer, tako imenovana tretja pot v vzgoji ali vzgoja z odnosom, je nova paradigma vzgoje, ki še čaka, da jo odkrijemo … in zaživimo. Jaz ji pravim: sočutna vzgoja.

Otroka ni lahko vzgajati, ker ga je potrebno najprej sploh videti. Za mnoge odrasle nikoli ne pride čas, ko otroka v resnici uzremo takega kot je.

Alenka Rebula

Otroka uči to, kar živimo in ne to, kar govorimo.

Kaj je sočutna vzgoja?

Paradigma vzgoje, ki ji jaz pravim sočutna vzgoja, je v svetu poznana pod izrazom Connection Parenting, Connective Parenting, Aware Parenting (in mnogi podobni izrazi), vsem pa je skupen temeljni pogled na otroka in njegovo naravo ter kaj je to, kar vzgaja.

Temelji sočutne vzgoje

    • Otrok je po svoji naravi dober in si želi slediti in sodelovati z nami. Če se grdo vede je to zato, ker ima problem in ne ker je on problem.
    • Dobra vzgoja je dober odnos. Vzgoja ni nekaj, kar delamo otroku, ampak nekaj, kar delamo skupaj z otrokom.
    • Otrok od nas staršev potrebuje trdno, odločno a ljubeče in razumevajoče vodenje.
    • Razumevanje, sprejemanje in izražanje občutkov je temelj osebne sreče, dobrih odnosov in temelj dobre vzgoje.
    • Dobra vzgoja je vzgoja samega sebe. Otrok ne potrebuje, da smo popolni (to ni možno), potrebuje pa, da verjamemo vase, znamo videti, razumeti in prevzeti odgovornost ter biti srečni.

RAZUMEM

  • da se odnos ljubezni začne s posameznikom, ki pozna, razume, sprejema in zna imeti rad najprej sebe,
  • zakaj se otroci grdo vedejo in kaj od nas staršev takrat potrebujejo,
  • zakaj čutijo, kar čutijo in zakaj edinole razumevanje in sprejemanje otroka pomiri,
  • kaj otroci od nas resnično potrebujejo in česa ne,
  • da tudi otrok potrebuje, da smo do njega spoštljivi v komunikaciji,
  • zakaj je vzgoja dober odnos in kako odnos gradimo,
  • zakaj ne stroga ne popustljiva vzgoja ne vzgajata dobro in
  • da je sočutno starševstvo tretja pot v vzgoji, ki temelji na razumevanju in prevzemanju odgovornosti … in ne na tehnikah kontrole vedenja.

PREVZAMEM ODGOVORNOST

  • da otrok ne potrebuje naše kontrole in nadzora, potrebuje pa povezanost z nami in naše ljubeče in odgovorno vodenje,

  • da smo za svoje občutke, odnos in ravnanja odgovorni sami

  • da nismo odgovorni za otrokove občutke, smo pa odgovorni, da mu pomagamo s težavami se soočiti  

  • da otrok od nas staršev potrebuje, da zaupamo sebi in verjamemo vase

  • da otrok ne potrebuje, da smo popolni (to niti ni možno), potrebuje pa, da smo srečni.