“Lepo vedenje ni cilj dobre vzgoje,

ampak posledica dobre vzgoje.

Dobra vzgoja je dober odnos.”

Alenka O.

Sočutna vzgoja

Kaj je to, kar vzgaja

Kaj je dobra vzgoja?

Strokovnjaki smo si zelo različni v tem, kaj svetujemo staršem in kako definiramo, kaj pravzaprav je dobra vzgoja. Mnogi govorijo o tehnikah in metodah, ki jih potrebujete, da dobro vzgojite svojega otroka. Kako torej veste, katera pot je prava za vas? 

Da si boste odgovorili na to vprašanje potrebujete vedeti troje:

Ni ene same prave poti v vzgoji. Je le vaša pot in ta je za vas prava. Lahko  vam razložim kaj potrebuje vaš otrok in vam pokažem poti, toda če v srcu vi tega ne začutite kot pravo, ta pot v vaši družini ne bo “delovala”, ta pot za vas ne bo prava. Zato je dober strokovnjak tisti, ki zmore videti vas take kot ste (brez obsojanja ali navodil, kaj bi morali biti), vam pomaga razumeti in vas podpira na vaši poti skozi življenje, ki je edinole vaša. 

Naš pogled na vzgojo in s tem naš pristop je verodostojen odsev naših prepričanj, kdo je za nas otrok, kako ga vidimo in kaj mislimo, da potrebuje, da odraste v odgovorno, srečno in ljubečo osebo. Še vedno smo družba, v kateri se odrasli sprašujejo predvsem, kako naj vplivajo na otroka, da bodo dosegli svoje, pravi Alenka Rebula v svoji knjigi Globine, ki so nas rodile in nadaljuje: Otroka ni lahko vzgajati, ker ga je potrebno najprej sploh videti. Za mnoge odrasle nikoli ne pride čas, ko otroka v resnici uzremo takega kot je.  

Da pa lahko resnično vidimo, razumemo in imamo radi svoje otroke, pa potrebujemo najprej videti, razumeti, sprejeti in imeti radi samega sebe. To pa je še vedno za mnoge nedosegljiva izkušnja. Vidimo druge, ne zmoremo pa videti sebe, ne priznamo si lastnih napak, ker po tem sledi občutek krivde … namesto občutka moči in odgovornosti. Tako ne zmoremo prevzeti odgovornosti, ki je naša, ker je to morda najpogumnejše, kar bomo kdajkoli v življenju naredili. 

Zato dandanes v strokovnih krogih obstajata dve (nasprotujoči) si Šoli dobre vzgoje: 

  • Prva je ta, ki vas uči otroka “vzgojitI” v dobrega … 
  • in druga je ta, ki vas uči “biti dober”, da boste lahko dobro vzgojili otroka. 

Ta druga smer, tako imenovana tretja pot v vzgoji ali vzgoja z odnosom, je nova paradigma vzgoje, ki še čaka, da jo odkrijemo … in zaživimo. Jaz ji pravim: sočutna vzgoja.

Otroka ni lahko vzgajati, ker ga je potrebno najprej sploh videti. Za mnoge odrasle nikoli ne pride čas, ko otroka v resnici uzremo takega kot je. Alenka Rebula

Otroka uči to, kar živimo in ne to, kar govorimo.

Kaj je sočutna vzgoja?

 

Tri vrste vzgoje so: permisivna, avtortarna in tako imenovana tretja pot v vzgoji (ki v strokovnih krogih nosi mnoga imena). Otroci od nas potrebujejo dvoje:

  • odnos bližine (da jih imamo radi) in
  • vodenje 

Kadar želimo otroke imeti radi, pozabimo ali ne znamo pa jih voditi, takrat postanemo permisivni. Kadar pa se zavedamo svoje odgovornosti vodenja, toda tega ne znamo narediti ljubeče in spoštljivo in otroke nadzorujemo in jim ukazujemo, postanemo avtoritarni

Dobra vzgoja je, ko zmoremo graditi z otrokom odnos bližine in ga znamo voditi na spoštljiv in ljubeč način. To je tretja pot v vzgoji, paradigma vzgoje, ki ji jaz pravim sočutna vzgoja in je v svetu poznana pod izrazom Connection Parenting, Connective Parenting, Aware Parenting (in mnogi podobni izrazi), vsem pa je skupen temeljni pogled na otroka in njegovo naravo ter kaj je to, kar vzgaja.

Temelji sočutne vzgoje

    • ODNOS BLIŽINE: bližino in povezanost otrok potrebuje od nas vse življenje. Ko je otrok majhen, to ni tako težko, ko postane bolj samostojen, pa kaj hitro izgubimo stik in bližino, čeprav je to naše najmočnejše orodje vzgajanja. Bližino gradi čas, ki ga posvetimo otroku in pa razumevanje njegovih pravih potreb.
    • LJUBEČE VODENJE, brez nadzorovanja in kaznovanjaČe se grdo vede je to zato, ker ima problem in ne ker je on problem.
    • SPOŠTLJIVA KOMUNIKACIJA: Dobra vzgoja je dober odnos. Vzgoja ni nekaj, kar delamo otroku, ampak nekaj, kar delamo skupaj z otrokom.
    • Razumevanje, sprejemanje in izražanje občutkov je temelj osebne sreče, dobrih odnosov in temelj dobre vzgoje.
    • Dobra vzgoja je vzgoja samega sebe. Otrok ne potrebuje, da smo popolni (to ni možno), potrebuje pa, da verjamemo vase, znamo videti, razumeti in prevzeti odgovornost ter biti srečni.

RAZUMEM

  • da se odnos ljubezni začne s posameznikom, ki pozna, razume, sprejema in zna imeti rad najprej sebe,
  • zakaj se otroci grdo vedejo in kaj od nas staršev takrat potrebujejo,
  • zakaj čutijo, kar čutijo in zakaj edinole razumevanje in sprejemanje otroka pomiri,
  • kaj otroci od nas resnično potrebujejo in česa ne,
  • da tudi otrok potrebuje, da smo do njega spoštljivi v komunikaciji,
  • zakaj je vzgoja dober odnos in kako odnos gradimo,
  • zakaj ne stroga ne popustljiva vzgoja ne vzgajata dobro in
  • da je sočutno starševstvo tretja pot v vzgoji, ki temelji na razumevanju in prevzemanju odgovornosti … in ne na tehnikah kontrole vedenja.

PREVZAMEM ODGOVORNOST

  • da otrok ne potrebuje naše kontrole in nadzora, potrebuje pa povezanost z nami in naše ljubeče in odgovorno vodenje,

  • da smo za svoje občutke, odnos in ravnanja odgovorni sami

  • da nismo odgovorni za otrokove občutke, smo pa odgovorni, da mu pomagamo s težavami se soočiti  

  • da otrok od nas staršev potrebuje, da zaupamo sebi in verjamemo vase

  • da otrok ne potrebuje, da smo popolni (to niti ni možno), potrebuje pa, da smo srečni.